»Ko se odločiš za selitev, ne razmišljaš, kaj te drugje čaka. Preprosto kar prideš. Šele ko sem prišla, sem doživela vrsto kulturnih šokov. Najprej se znajdeš v okolju, kjer ne znaš jezika. Na roditeljskem sestanku si ne upaš oglasiti, ker ne znaš slovensko, malo te je sram, bojiš se, da boš kaj povedal napačno, tudi ko se že učiš. Res mi sploh ni bilo prijetno.«
»Iskreno upamo, da bo čim več staršev prijavilo otroke, nam tako izkazalo zaupanje ter pokazalo, da verjamejo v nas in v to, da se bodo veliko naučili o svoji domovini, jeziku in kulturi.«
»Prej se bodo za te predmete odločili tisti, ki so komaj prišli, tisti, ki so že nekaj časa ali so rojeni tukaj, pa težje – ker menijo, da oni že znajo ta jezik zadosti, da se sporazumevajo in ne vidijo potrebe po tem, da bi se morali še dodatno učiti učiti lastnega jezika.«
»Stroka je dokazala, da se otrok, ki pravilno govori materni jezik, lažje nauči katerega koli tujega jezika. Če poznaš sklone v bosanščini, se jih boš hitro naučil tudi v slovenščini. Če pa ne veš nič o njih v materinščini, v kateri razmišljaš in izražaš čustva, bo težko tudi v slovenščini.«
»Vsak začetek je težak, in kot je bilo v primeru srbskega jezika, ko smo začeli z uvajanjem srbskega jezika, je nekaj meseca trajalo, da so starši izvedeli, da sploh imajo to možnost.«
»Že tretje šolsko leto izvajamo dopolnilni pouk iz srbskega jezika, rezultati so dobri. Učencev je tam med 15 in 20, pričakujemo, da jih bo toliko tudi za bosanski jezik, da se bodo prijavili in hodili.«
